Zoom
Predstavitev v živo se prične v
PETEK 12.2.21 ob 9., 15. in 18. uri
SOBOTA 13.2.21 ob 9. uri
GozdarVeč o smeri
Zoom
Predstavitev v živo se prične v
PETEK 12.2.21 ob 9., 15. in 18. uri
SOBOTA 13.2.21 ob 9. uri
Gozdarski tehnikVeč o smeri
Zoom
Predstavitev v živo se prične v
PETEK 12.2.21 ob 9., 15. in 18. uri
SOBOTA 13.2.21 ob 9. uri
LesarstvoVeč o smeri
Zoom
Predstavitev v živo se prične v
PETEK 12.2.21 ob 9., 15. in 18. uri
SOBOTA 13.2.21 ob 9. uri
Zdravstvena negaVeč o smeri
Zoom
Predstavitev v živo se prične v
PETEK 12.2.21 ob 9., 15. in 18. uri
SOBOTA 13.2.21 ob 9. uri
Bolničar/negovalecVeč o smeri

Gozdarski tehnik

4-LETNI PROGRAM

Iz prve roke

Tradicija izobraževanja za poklic gozdarskega tehnika na SGLŠ sega 70 let nazaj. V vseh teh letih se je marsikaj tudi spremenilo, nekatere stvari pa ostajajo iste. V videoposnetku si oglejte zgodbe naših dijakov, ki so k nam prišli v različnih obdobjih in z različnih koncev Slovenije. Na SGLŠ so dobili znanja, ki so jim odprla vrata za različna delovna mesta in nadaljne šolanje.

Osebna izkaznica programa

Teoretične vsebine izobraževalnega programa gozdarski tehnik se izvajajo v šoli in v specializiranih, tematsko opremljenih učilnicah na strojni postaji. Praktični del pouka se izvaja na šolskem poligonu, na šolski tračni žagi ter na terenu. Strokovne vsebine programa so razdeljene na štiri sklope, in sicer gospodarjenje z gozdom, lovstvo, trženje lesa in organizacija gozdarskih del ter izbirne vsebine. Nekaj vsebin, prostorov in opreme si lahko ogledate v videoposnetku.

Vpisni pogoji

V program SSI GOZDARSKI TEHNIK se lahko vpiše, kdor je uspešno zaključil:

  • osnovno šolo ali
  • program nižjega poklicnega izobraževanja.

Prijava za vpis v začetni letnik srednje šole

Prijavo je potrebno oddati najkasneje do 2. 4. 2021 na izbrano srednjo šolo.

V program se ne morejo pisati kandidati, ki so uspešno zaključili programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij in opravili zaključni izpit oziroma poklicno maturo ali maturo.

Za več informacij vam je na voljo naša svetovalna delavka Petra Prelc na telefonski številki +386 (0)5 850 10 33 ali preko e-pošte petra.prelc@guest.arnes.si.

Vsebine programa

Predmetnik srednjega poklicnega izobraževanja gozdarski tehnik sestavljajo splošnoizobraževalni predmeti, strokovni moduli, praktično izobraževanje pri delodajalcu, interesne dejavnosti in odprti kurikulum.

Oglej si predmetnik

Zakaj ravno v Postojno?

• izbirni predmeti: krajinska pedagogika, arboristika, žičničarstvo, strojna sečnja, gradnja lesenih objektov …
• ponujamo izzive (projektiranje učnih poti, kuhanje kope)
oseben pristop in odprt odnos
• učitelji so odlični strokovnjaki, dobri mentorji in vztrajni tutorji
• uporabljamo najnovejše stroje, raznolike naprave in orodja
• 15 učiteljev stroke svoje znanje nadgrajuje tudi v tujini
• dijake spodbujamo k medsebojni pomoči
• spoznavanje stroke in praksa v tujini
dijaški dom v neposredni bližini
• omogočamo razvoj talentov in zanimivih idej
• pouk zaključimo najpozneje ob 13.40
dobre prometne povezave
odlična malica

Kuhanje Kope

 

Šola ni le pouk

ARBORISTIKA

Arboristika je v zadnjem času postala ena pomembnejših smeri urbanega gozdarstva. Drevje v mestnem okolju je potrebno s strokovnimi posegi oskrbovati in negovati, saj lahko v nasprotnem primeru naredimo več škode kot koristi.Na SGLŠ Postojna se z arboristiko ukvarjajo učitelji, ki so opravili mednarodno priznane licence za arboriste. Svoja znanja nenehno izpolnjujejo na mednarodnih simpozijih v tujini. Zaradi kvalitetnega dela jim je uspelo nekaj projektov in simpozijev pripeljati tudi k nam. Praktični pouk pri predmetu arboristika je zelo praktično naravnan. Izvaja se na različnih lokacijah, kar omogoča, da je praktični pouk zanimiv in pester. Najboljši dijaki se lahko udeležujejo tudi arborističnih državnih prvenstev, ki so dobra promocija plezalcev za bodoče delodajalce.

EKSKURZIJE

»Gremo za tri dni«

Spoznavanje gozdarstva ni vezano le na okolico šole, ampak se odpravljamo tudi na daljše ekskurzije. Sledimo znanju in vsebinam, ki jih predelamo v posameznih letnikih. Vsekakor pa je najbolj zanimivo takrat, ko gremo v povsem novo okolje. Za dlje časa.

Tradicionalno se v drugem letniku gozdarski tehniki odpravijo v Avstrijo. Ogled tamkajšnje predelave lesa, drevesničarstva, načina gospodarjenja z gozdovi in divjadjo je vedno pester. V veliko pomoč nam je tudi dobro sodelovanje z gozdarsko šolo HBLA Bruck an der Mur. Tako se dijaki in dijakinje seznanijo tudi z gozdarskim izobraževanjem. Okolica pa nudi tudi številne druge, z gozdarstvom posredno ali neposredno povezane znamenitosti.

Dalj časa traja tudi spoznavanje Prekmurja. Značilni in posebni gozdovi so pogosto spregledani. Na ekskurziji spoznamo, da Prekmurje ni samo ravnina z žitaricami in koruzo. Vodenje lokalnih gozdarjev je strokovno in pestro, saj poleg gozda spoznamo tudi »gozdarsko-lovsko« kulinariko.

Nekaj ekskurzij je povezanih z lokalno predelavo lesa. Držimo se načela, da je pomembno obiskati tudi primere dobrih praks v lokalnem okolju. Dijaki in dijakinje tako pridobijo širši vpogled v gozdarstvo in lesno trgovino.

Povezovanje gozdno-lesne verige, od semena do izdelka, je bistveno za spoznavanje možnosti zaposlovanja in podjetništva. Stremimo k razširitvi znanj o različnih področjih, ki jih pokriva gozdarstvo. Obiski različnih predelov Slovenije in tujine dajejo dijakom ogromno uporabnih informacij. Ko vse skupaj izpeljemo še s šolskim avtobusom, je ekskurzija »top«.

TEKMOVANJA

»Evropski prvaki!«

Marsikateri dijak je tiho, včasih pa tudi bolj naglas, razmišljal o uspehu na tekmovanjih. In kaj je lepšega, če se take sanje uresničijo. Šola je v gozdarskih tekmovanjih sodelovala od vedno, ne samo v tekmovanjih lokalnega ali državnega pomena, ampak tudi v tekmovanja svetovnega ranga. Naši dijaki in dijakinje (ja prav ste prebrali, tudi dijakinje gozdarske smeri odlično vihtijo motorno žago) se lahko pohvalijo z izvrstnimi učitelji, kateri jim omogočajo osvojitev tudi najvišjih nazivov na tekmovanjih.

Tekmovanja razumemo tudi v smislu razvoja in nadgradnje strokovnih znanj. Takšno je naše najpomembnejše tekmovanje – Evropsko tekmovanje v gozdarskih veščinah za študente in dijake. Na tekmovanju je potrebno pokazati tako veščine ravnanja z motorno žago, kot znanja o gozdnih sestojih, živalih, škodljivcih … Osvojitev naslova prvakov je težka, saj se zanj poteguje okrog 20 gozdarskih šol – iz vsake države lahko sodeluje le ena, najboljša. SGLŠ je v zgodovini teh tekmovanj postavila Slovenijo v izvrsten položaj, saj dosegamo odlične rezultate. Od 17. tekmovanj, smo enajstkrat stali na stopničkah, štirikrat smo bili evropski prvaki!

Pot se ne zaključi na evropski ravni, res pa je, da si prehod na svetovno raven pribori le en mladinec, kateri je član slovenske reprezentance. Tu se izvrstno znajde tudi Janez, učitelj, ki je z dosegom tretjega mesta poskrbel za najvišjo slovensko uvrstitev. Njegove izkušnje so pri treningih nenadomestljive. Da nam gre odlično tudi pri dekletih, je dokazala Ines, ki je postala svetovna podprvakinja.

Močna konkurenca med šolami je tudi na gozdni olimpijadi Alpe-Adria. Tu smo dosegli izjemen zgodovinski uspeh – v Sarajevu je prvič v zgodovini tekmovanja klestila dijakinja. Izjemen uspeh, saj je kleščenje rezervirano le za najboljših 12. Za popoln uspeh pa je dosegla tretje mesto! Med 120 dijaki in dijakinjami je to enostavno vrhunsko. Med posameznimi uvrstitvami pa ima posebno mesto tudi Blaž, ki je postal prvak olimpijade!

Številne izkušnje nam pomagajo tudi pri organizaciji, saj smo skupaj s Slovenskimi državnimi gozdovi organizirali tudi državno tekmovanje gozdnih delavcev. Tudi tukaj smo poželi številne odlične rezultate.

Udeležujemo pa se tudi drugih tekmovanj, katera so bolj ali manj povezana s strokovnimi znanji. Med njimi tudi zabavno tekmovanje iz poznavanja lovstva – Male zelene celice.

Kratke ekskurzije

Pri modulih Krajinska pedagogika, Trajnostni razvoj, Zavarovana območja in Urejanje gozdnate krajine, dijaki pogosto izvajajo praktična dela ali terenske ekskurzije, kjer spoznajo raznolikost gozdarskega dela in tudi raznolikost narave. Povezanost gozda z našim življenjem lahko vidimo na vsakem koraku, zato je pomembno, da znamo gledati na gozd z zelo široko perspektivo. Voda, rodovitna prst, čist zrak … vse je v neposredni ali posredni povezavi z gozdom in dijaki tako raziskujejo medsebojne povezave. Iščejo tudi težave in rešitve le teh.

 

Erasmus+

Na SGLŠ izvajamo raznolike projekte s področja gozdarstva, v katere se vključujejo dijaki in učitelji. Opravljanje (praktičnega) usposabljanja učiteljev in dijakov v tujini, izmenjave med šolami in strateška partnerstva s šolami in podjetji v tujini (Švedska, Danska, Estonija, Češka, Poljska, Islandija) prispeva k večji odprtosti šole in strokovnemu razvoju vseh. Dijaki v 3. letniku opravljajo tritedensko praktično usposabljanje v tujini. Tja se odpravijo v dvojicah in čeprav je v času njihove mobilnosti organizirano in poskrbljeno za njihovo bivanje, prehrano in mentorstvo, so izkušnje samostojnega življenja v tujini brez neposredne pomoči staršev in učiteljev neprecenljive. Dijaki širijo obzorja, spoznavajo nove kulture, navade in tuje jezike, se povezujejo s sovrstniki zunaj meja Slovenije ter krepijo samozavest in medkulturne kompetence.

 

In ko končam?

Dijaki, ki uspešno zaključijo program gozdarski tehnik, lahko nadaljujejo šolanje v več različnih izobraževalnih oblikah:

 

  • v višjih šolah (npr. program Gozdarstvo in lovstvo na VSŠ Postojna). Dijaki se lahko vpišejo v višjo šolo, ko uspešno opravijo poklicno maturo. Po uspešno zaključenem višješolskemu programu si študent pridobi VI. stopnjo izobrazbe.
  • v visokih strokovnih študijskih programih prve bolonjske stopnje (npr. program Gozdarstvo na Biotehniški Fakulteti Ljubljana). Pogoj za vpis je uspešno opravljena poklicna matura ali matura. Vsi visokošolski študijski programi dopuščajo, da študentje lahko nadaljujejo izobraževanje na 2. bolonjski stopnji.

Višjim šolam in visokošolskim strokovnim študijskim programom prve bolonjske stopnje je skupno, da se pri omejitvi vpisa izbor načeloma opravi glede na splošni učni uspeh pri poklicni maturi in splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole, pri čemer so dijaki strokovnih šol v prednosti, saj načeloma veljajo za nekoliko lažje od gimnazij, kar posledično pomeni, da imajo dijaki z enakim vložkom v strokovnih šolah boljši učni uspeh.

  • v univerzitetnih študijih programih prve bolonjske stopnje (npr. program Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri na Biotehniški Fakulteti Ljubljana).  Študije univerzitetnih programov prve bolonjske stopnje razpisujejo fakultete. Pogoj za vpis je uspešno opravljena splošna matura, več kot dve tretjini univerzitetnih študijskih smeri pa sprejema tudi dijake, ki so opravili poklicno maturo in peti predmet na ravni splošne mature. Našim dijakom vsako leto omogočimo tudi pripravo na izpitno enoto, ki je del splošne mature in jo dijaki opravljajo kot peti predmet, kar jim odpre možnosti nadaljevanja šolanja na univerzitetni študijih. Univerzitetni študijski programi omogočajo neposreden prehod na drugo bolonjsko stopnjo.

Bistvena razlika med visokošolskimi študijskimi programi in univerzitetnimi študiji je, da so prvi bolj povezani s praktičnimi znanji in so osnova za zaposlitev, medtem ko so drugi osnova za drugo bolonjsko stopnjo in raziskovanje. Obema študijema je skupno, da se po koncu študentje lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo šolanje. Po obeh prvih stopnjah študentje torej lahko napredujejo na drugo bolonjsko stopnjo nekateri neposredno nekateri pa s kakšnim diferencialnim izpitom in prav tako se lahko zaposlijo tudi študentje, ki končajo prvo bolonjsko stopnjo univerzitetnega študija, čeprav naj bi se ti študentje usmerili v raziskovanje.

  • v enovit magistrski študijski program druge stopnje – zaradi specifike nekaterih študijskih programov nekatere fakultete razpisujejo enovite magistrske študijske programe druge stopnje. Takšnih programov je v Sloveniji le nekaj. Ti študiji (farmacija, medicina, dentalna medicina, veterina) načeloma sprejemajo dijake z opravljeno splošno maturo (naši dijaki morajo za vpis opraviti maturitetni tečaj, glej spodaj), kljub temu pa študij arhitekture, teologije in pedagoške matematike sprejema tudi dijake s poklicno maturo in dodatnim predmetom na ravni splošne mature.
  • v maturitetnem tečaju, ki traja eno šolsko leto. Cilj maturitetnega tečaja je omogočiti dijakom, da z ustrezno pripravo opravijo splošno maturo. Ko dijak uspešno opravi splošno maturo, so njegove vpisne možnosti za nadaljevanje šolanja na univerzi izenačene z gimnazijskimi maturanti.
  • v poklicnem tečaju – primeren za dijake, ki si želijo spremeniti poklic. Poklicni tečaj traja eno leto, dijak pridobi strokovna znanja z novega področja, splošna znanja se mu priznajo iz prejšnjega programa. Po enem letu opravi poklicno maturo in se lahko zaposli v novem poklicu ali pa nadaljuje šolanje.

Dijaki se po zaključku šolanja lahko zaposlijo pri večjih ali manjših izvajalcih del v gozdovih (družba Slovenski državni gozdovi, gozdna gospodarstva, samostojni podjetniki …) predvsem kot odkupovalci lesa in vodje proizvodnje ali pa se samozaposlijo z ustanovitvijo s. p. Lahko se zaposlijo tudi v podjetjih, ki skrbijo za drevesa v urbanem okolju. Vsem dijakom, ki so s kmetij in pridobijo ustrezne nacionalne poklicne kvalifikacije, se odpira tudi možnost razširjanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji za vsa gozdarska dela. Z znanjem ekologije in lovstva pa se dijaki lahko usmerijo tudi v turizem kot gozdni in krajinski pedagogi.